Praznik Holi je v Indiji zelo zabaven in popularen dogodek. Ljudje ga proslavljajo s čandanom in obarvano vodo. Praznuje se v začetku meseca marca. Ljudje verjamejo, da svetle barve predstavljajo energijo, življenje in radost. Zvečer zakurijo ogromne kresove in ljudje častijo ogenj.
Izvlečki Gurujijevih govorov o Holiju.
Življenje bi moralo biti polno barv! Vsako barvo bi morali videti ločeno in v njej uživati, ker če jih gledamo vse pomešane, so videti črne. Vse barve, kot so rdeča, rumena, zelena in druge, bi morale obstajati druga ob drugi. V njih bi morali uživati istočasno. Podobno bi moralo biti v življenju; različne vloge, ki jih igra posameznik, bi morale mirno in ločeno obstajati v njem. Če bo na primer oče ohranjal svojo vlogo očeta tudi v službi, bo šlo vse narobe. V naši deželi so politiki najprej očetje in šele nato voditelji.
V katerikoli situaciji se znajdemo, bi morali popolnoma igrati ustrezno vlogo. Na ta način bo življenje postalo barvito. Ta koncept se je v starodavni Indiji imenoval varnašram. To pomeni — od vsakogar, pa naj bo to zdravnik, učitelj, oče, kdorkoli ali karkoli, se pričakuje, da bo z vso zagnanostjo odigral svoje vloge. Mešanje poklicev bo vedno neproduktivno. Če želi zdravnik trgovati, mora to početi ločeno od svojega poklica, ne pa da trguje z medicino. Ohranjanje ločenosti teh kotičkov uma, je skrivnost srečnega življenja in tega nas uči HOLI.
Vse barve izhajajo iz bele in ko se znova pomešajo, postanejo črne. Ko je vaš um bel in zavest čista, mirna, srečna in meditativna, se pojavljajo različne barve in vloge. Dobimo moč, da lahko popolnoma iskreno igramo različne vloge. Vsake toliko časa se moramo poglobiti v svojo zavest. Če gledamo samo navznoter in se igramo z barvami okrog nas, smo obsojeni, da vedno znova najdemo črnino. Če želimo vsako vlogo odigrati zares iskreno, si moramo med vlogami vzeti globok počitek. Največja ovira globokemu počitku so želje. Želje predstavljajo stres. Celo najdrobnejše želje povzročajo velik stres. Visoki cilji nas relativno najmanj vznemirjajo. Želje mučijo naš um. Kaj torej storiti?
Edini izhod je, da svojo pozornost usmerimo na željo in jo predamo. Usmerjanje pozornosti na želje oziroma kama, se imenuje kamakši. Z zavedanjem želje izgubljajo svoj prijem. Zgodi se predaja in od znotraj navzven steče nektar. Boginja Kamakši drži v eni roki steblo sladkornega trsa, v drugi pa rožo. Sladkorni trs je trd in ga je potrebno stisniti, če želimo dobiti sladkor. Roža pa je mehka in iz nje z lahkoto dobimo sladki nektar. To je resnična prispodoba življenja, ki vsebuje malo obojega. Veliko enostavneje je doseči blaženost od znotraj, kot poskušati iztisniti užitek iz zunanjega sveta. To zahteva veliko več napora.
Dvignite svojega duha z radostjo barv. - Gurudev Sri Sri Ravi Shankar.
S tem praznikom je povezana znana zgodba:
Beseda purana izhaja iz sanskrtske besede 'pura nava', kar pomeni 'to, kar je novo v mestu'. To je nov način predstavljanja stvari. Purane so polne barvitih ilustracij in zgodb. Navzven so morda videti kot čista domišljija, toda v resnici skrivajo v sebi pomembne resnice.
Kralj Hiranjakašjap je hotel, da ga vsi častijo. Toda njegov sin Prahalad je častil Narajano, kraljevega zakletega sovražnika. Jezni kralj je zahteval od njegove sestre Holike, da se Prahalada znebi. Holika, ki je imela sposobnost, da se upira ognju, je stala na grmadi in v naročju držala Prahalada. Vendar se je sama opekla, Prahalad pa je ostal nepoškodovan.
Hiranjakašjap simbolizira tistega, ki je grob. Prahalad uteleša nedolžnost, vero in blaženost, radost. Duh ne more ljubiti samo materije. Hiranjakašjap je hotel vso radost iz materialnega sveta. Vendar se to ni zgodilo. Individualni dživatma ne more biti za vedno privezan na materijo. Naravno je, da se giblje proti Narajani — višjemu jazu.
Holika predstavlja pretekla bremena, ki skušajo zažgati Prahaladovo nedolžnost. Toda Prahalad je bil tako globoko zakoreninjen v ljubezni (bakti) do Narajane, da je lahko sežgal vse pretekle vtise (sanskare) in radost je privrela z novimi barvami. Življenje je postalo praznovanje. Ko sežgeš preteklost, pospešiš k novemu začetku. Tvoja čustva te žgejo kot ogenj. Toda vrelec barv daje čar tvojemu življenju. V nevednosti te čustva vznemirjajo, v znanju ta ista čustva dodajo barvo.
Vsako čustvo je povezano z barvo — jeza z rdečo, ljubosumje z zeleno, sreča z rumeno, ljubezen z rožnato, širina z modro, mir z belo, žrtvovanje z barvo žafrana in znanje z vijolično.
Zdaj, ko poznate bistvo praznika, uživajte v dnevu z modrostjo.
