Joga in hrana

carrot

Ob napačni prehrani zdravila ne koristijo.

Ob pravilni prehrani ne potrebujemo zdravil.

~Ayurvedski pregovor                                                                                                                                         

Številni se sprašujejo oz. čudijo: "Ali ne zadostuje zgolj izvajanje jogijskih asan/ položajev, ali moramo prilagoditi tudi prehrano?" Izvajanje jogijskih asan je ena najbolj koristnih stvari, toda v kombinaciji s pravilno prehrano lahko resnično dela čudeže. V resnici je pravilna prehrana bistveni del življenja jogija.

Kar jemo ne vpliva samo na naše fizično dobro počutje, ampak tudi na naša čustva in misli. Joga ne analizira hrane na beljakovine, ogljikove hidrate ali maščobe, ampak jo razvršča glede na učinek, ki ga ima na telo in um. Loči tri tipe – satva, radžas in tamas. Tamasična hrana je tista, ki nas naredi lene ali počasne, radžasična hrana povzroča aktivnost ali nemir, po satvični hrani pa občutimo lahkotnost, smo polni energije in entuzizma.

SATVIČNA HRANA

RADŽASIČNA HRANA

TAMASIČNA HRANA

Satviča hrana je tista, ki prečisti telo in umiri um.

Radžasična hrana spodbudi telo in um k aktivnosti. Prekomerno uživanje take hrane lahko povzroča hiperaktivnost, jezo, razdražljivost in nespečnost.

Tamasična hrana otopi um in povzroča lenobo, zmedenost in zbeganost.

Satvična hrana je kuhana hrana, ki jo zaužijemo v 3–4 urah.

 Pretirano začinjena hrana je rađžasična.

V to kategorijo spada postana ali pogreta hrana, mastna ali težka hrana in hrana, ki vsebuje umetne dodatke.

Na primer – sveže sadje, zelena listnata zelenjava, oreški, žitarice, sveže mleko, določene začimbe.

Na primer – začinjena hrana, čebula, česen, čaj, kava, ocvrta hrana

Na primer – nevegetarijanska hrana, postana hrana, čezmeren vnos maščob, olja, sladke hrane.

     

almond

Ne gre se samo za pravo vrsto hrane, zelo pomembno je jesti pravo količino hrane ob pravem času. Pretiravanje s hrano vodi v zaspanost, medtem ko nam premajhna količina hrane ne bo zagotovila dovolj hranilnih snovi. Največkrat vemo, da je naš želodec že  poln, toda premamijo nas brbončice. Rado se zgodi da se prepuščamo, vdajamo hrani. Ko pozorno poslušamo naše telo, nam ni treba količine hrane, ki je primerna za naše telo meriti s skodelicami ali tehtati, točno bomo vedeli kdaj prenehati jesti.

Morda jemo pravo vrsto in primerno količino hrane, toda če nimamo reda, če ne jemo vsak dan ob isti uri, potem je naravni ritem telesa oviran. Najpomembneje je jesti hrano vsak dan ob istem času in v rednih presledkih.

Pravijo, da stanje uma osebe, ki kuha oziroma je, tudi vpliva na hrano. Energija hrane, ki jo je skuhal nekdo, ki je bil jezen, bo vsekakor nižja, kot hrana, ki jo je oseba skuhala z vso ljubeznijo, zadovoljstvom in hvaležnostjo. Poslušanje pomirjujoče glasbe ali petje manter med kuhanjem in zauživanjem hrane lahko pomaga obdržati prano (življenjsko energijo)  v hrani. 

Joga predpisuje tudi bolj osebno dieto glede na našo osebno konstitucijo. Hrana, ki je morda za nekoga dobrodejna, je lahko za osebo z drugo konstitucijo škodljiva. Dobro se je posvetovati z ayurvedskim zdravnikom, ki nam pove, katera hrana je za nas potrebna in kateri hrani bi se morali izogibati. Vsekakor je vredno posvetiti nekaj pozornosti hrani, ki jo jemo, kajti že v starih indijskih spisih je zapisano, da smo to, kar jemo!